»Vse mu razložim, ne skrivam, kaj se dogaja zunaj na ulici. Vendar pa pri tem ne uporabljam ekspresivnih izrazov, ne pozitivnih ne negativnih, uporabljam enostaven jezik. Rečem mu, ali slišiš signal, to je alarm. Vzemiva tvoje najljubše stvari in vodo ter pojdiva v zaklonišče. Tam bova ostala, dokler ne bova slišala signala, da gremo lahko ven. Zdaj te trenutke že bolje prenaša, prej pa so ga zelo vznemirili, pokril si je ušesa, se skrival in se me oklepal.«